Zakaj je razmik slikovnih pik ključni dejavnik pri ločljivosti MWIR, šumu in prepoznavanju cilja?

Razmak slikovnih pik neposredno določa, kako detektor MWIR zbira energijo in razločuje podrobnosti, zaradi česar je eden najbolj kritičnih parametrov pri termalnem slikanju. Večja slikovna pika lahko zajame več infrardečega sevanja, s čimer zagotovi močnejši signal in zmanjša šum, kar je bistveno za stabilno sliko v prizorih z nizkim kontrastom ali nizkim sevanjem. Nasprotno pa manjše slikovne pike zberejo manj energije na slikovno piko, zaradi česar je sistem bolj občutljiv na hrup in zahteva natančnejšo zasnovo senzorja za ohranjanje kakovosti signala.

Razmak slikovnih pik določa tudi prostorsko ločljivost. Pri enaki velikosti senzorja manjše slikovne pike omogočajo več točk vzorčenja po sliki, kar omogoča natančnejše podrobnosti in izboljša prepoznavanje cilja na velike razdalje. To razmerje je še posebej pomembno v aplikacijah, kjer je prepoznavanje majhnih ali oddaljenih ciljev odvisno od vsakega prirastnega piksla.

Optika je enako prizadeta. Za popolno razrešitev manjšega razmika slikovnih pik morajo leče MWIR zagotavljati večjo zmogljivost MTF, natančno poravnavo in stabilno ostrenje pri temperaturnih spremembah. Če se optika ne more ujemati z velikostjo slikovnih pik, se teoretična prednost ločljivosti izgubi.

V resnični uporabi razmak slikovnih pik vpliva na tri glavne rezultate: kako čista je slika (šum), koliko podrobnosti je mogoče razrešiti (ločljivost) in kako zanesljivo lahko sistem zazna in razvrsti tarčo na daljavo. Zato je razmik slikovnih pik glavna točka pri ocenjevanju katerega koli jedra kamere MWIR.